Rdeča luč pomeni »stop«, zelena luč pomeni »go«, rumena pa pomeni »go hitro«. To je prometna formula, ki si jo zapomnimo že od otroštva, ampak ali veste, zakajutripajoča luč na prometuizbere rdečo, rumeno in zeleno namesto drugih barv?
Barva utripajočih luči na semaforju
Vemo, da je vidna svetloba oblika elektromagnetnih valov, ki so del elektromagnetnega spektra, ki ga lahko zazna človeško oko. Pri isti energiji velja, da daljša kot je valovna dolžina, manjša je verjetnost razpršitve in daljša potuje. Valovne dolžine elektromagnetnih valov, ki jih lahko zaznajo navadne oči, so med 400 in 760 nanometrov, valovne dolžine svetlobe različnih frekvenc pa se prav tako razlikujejo. Med njimi je valovno območje rdeče svetlobe 760~622 nanometrov; valovno območje rumene svetlobe 597~577 nanometrov; valovno območje zelene svetlobe pa 577~492 nanometrov. Zato bodo utripajoče luči na semaforju, ne glede na to, ali gre za krožni ali puščični semafor, razporejene po vrstnem redu: rdeča, rumena in zelena. Zgornja oziroma skrajna leva mora biti rdeča luč, rumena pa na sredini. Za to ureditev obstaja razlog – če je napetost nestabilna ali je sonce premočno, voznik lažje prepozna fiksni vrstni red smernih luči, kar zagotavlja varnost vožnje.
Zgodovina utripajočih luči na semaforju
Najzgodnejše utripajoče luči na semaforjih so bile zasnovane za vlake in ne za avtomobile. Ker ima rdeča barva najdaljšo valovno dolžino v vidnem spektru, jo je mogoče videti dlje kot druge barve. Zato se uporablja kot semafor za vlake. Hkrati pa zaradi njenih privlačnih lastnosti številne kulture rdečo barvo obravnavajo kot opozorilni znak za nevarnost.
Zelena je v vidnem spektru druga barva za rumeno, zaradi česar je najlažje vidna. V zgodnjih železniških signalnih lučeh je zelena prvotno predstavljala »opozorilo«, brezbarvna ali bela pa »ves promet«.
Po podatkih »Railway Signals« so bile prvotne alternativne barve železniških signalnih luči bela, zelena in rdeča. Zelena luč je signalizirala opozorilo, bela luč je signalizirala, da je varno iti, rdeča luč pa je signalizirala ustavitev in čakanje, kot je to še danes. Vendar pa so v dejanski uporabi barvne signalne luči ponoči zelo očitne na črnih stavbah, medtem ko se bele luči lahko integrirajo s čimer koli. Na primer, z njimi se lahko integrira navadna luna, luči in celo bele luči. V tem primeru je zelo verjetno, da bo voznik povzročil nesrečo, ker ne more jasno razlikovati.
Izum rumene semaforja je relativno pozen, njegov izumitelj pa je Kitajec Hu Ruding. Prvi semaforji so imeli le dve barvi, rdečo in zeleno. Ko je Hu Ruding v zgodnjih letih študiral v Združenih državah Amerike, se je sprehajal po ulici. Ko se je prižgala zelena luč, se je ravno odpeljal, ko je mimo njega pripeljal zavijalni avto, ki ga je prestrašil in ga prestrašil, da je šel ven. V hladnem znoju. Zato se je domislil ideje, da bi uporabil rumeni semafor, torej visoko vidno rumeno luč z vidno valovno dolžino, ki je drugačna od rdeče, in da bi ljudi opozoril na nevarnost.
Leta 1968 je "Sporazum Združenih narodov o cestnem prometu ter prometnih znakih in signalih" določil pomen različnih utripajočih luči v prometu. Med njimi se rumena smerna luč uporablja kot opozorilni signal. Vozila, ki vozijo ob rumeni luči, ne smejo prečkati črte stop, če pa so zelo blizu črte stop in se ne morejo varno ustaviti pravočasno, lahko zapeljejo v križišče in počakajo. Od takrat se ta predpis uporablja po vsem svetu.
Zgoraj je barva in zgodovina utripajočih luči v prometu. Če vas zanimajo utripajoče luči v prometu, nas kontaktirajte.proizvajalec utripajočih lučiQixiang dopreberi več.
Čas objave: 17. marec 2023
