Rdeča luč je "stop", zelena luč "pojdi", rumena luč pa sveti "hitro pojdi". To je prometna formula, ki smo si jo zapomnili že od otroštva, a veste zakajutripajoča prometna lučizbere rdečo, rumeno in zeleno namesto drugih barv?
Barva utripajočih semaforjev
Vemo, da je vidna svetloba oblika elektromagnetnega valovanja, ki je del elektromagnetnega spektra, ki ga lahko zazna človeško oko. Za isto energijo velja, da daljša kot je valovna dolžina, manjša je verjetnost, da se razprši in dlje potuje. Valovne dolžine elektromagnetnega valovanja, ki jih zaznavajo oči običajnih ljudi, so med 400 in 760 nanometri, različne pa so tudi valovne dolžine svetlobe različnih frekvenc. Med njimi je območje valovne dolžine rdeče svetlobe 760 ~ 622 nanometrov; območje valovne dolžine rumene svetlobe je 597 ~ 577 nanometrov; območje valovne dolžine zelene svetlobe je 577~492 nanometrov. Ne glede na to, ali gre za krožni semafor ali puščični semafor, bodo utripajoče luči na semaforju razporejene v vrstnem redu rdeče, rumene in zelene. Zgoraj ali skrajno levo mora svetiti rdeča luč, medtem ko je rumena luč na sredini. Za to ureditev obstaja razlog – če je napetost nestabilna ali je sonce premočno, voznik laže prepozna ustaljeni vrstni red signalnih luči in tako zagotovi varnost vožnje.
Zgodovina utripajočih semaforjev
Najzgodnejše utripajoče semaforje so bile zasnovane za vlake in ne za avtomobile. Ker ima rdeča najdaljšo valovno dolžino v vidnem spektru, jo lahko vidimo dlje kot druge barve. Zato se uporablja kot semafor za vlake. Hkrati pa številne kulture zaradi svojih vpadljivih lastnosti rdečo barvo obravnavajo kot opozorilni znak nevarnosti.
Zelena je na drugem mestu za rumeno v vidnem spektru, zaradi česar jo je najlažje videti. V zgodnjih železniških signalnih lučeh je zelena prvotno predstavljala "opozorilo", medtem ko je brezbarvna ali bela predstavljala "ves promet".
Glede na "Železniške signale" so bile prvotne alternativne barve železniških signalnih luči bela, zelena in rdeča. Zelena luč je opozarjala, bela luč je označevala, da je varno iti, rdeča luč pa je označevala ustavitev in čakanje, kot je zdaj. Vendar pa so pri dejanski uporabi barvne signalne luči ponoči zelo očitne ob črnih zgradbah, medtem ko je bele luči mogoče integrirati s čimer koli. Na primer, z njim je mogoče integrirati običajno luno, luči in celo bele luči. V tem primeru je zelo verjetno, da bo voznik povzročil nesrečo, ker ne more jasno razlikovati.
Čas izuma rumene signalne luči je relativno pozen, njen izumitelj pa je Kitajec Hu Ruding. Prvi semaforji so imeli samo dve barvi, rdečo in zeleno. Ko je Hu Ruding v zgodnjih letih študiral v Združenih državah Amerike, je hodil po ulici. Ko se je prižgala zelena luč, se je hotel odpeljati naprej, ko je mimo njega pripeljal obračajoč avto in ga s strahom spravil iz avta. V hladnem znoju. Zato je prišel na idejo, da bi uporabil rumeno signalno luč, to je visoko vidno rumeno z vidno valovno dolžino, ki je takoj za rdečo, in ostala v položaju "opozorilo", da bi ljudi opominjala na nevarnost.
Leta 1968 je Združeni narodi »Sporazum o cestnem prometu ter prometnih znakih in signalih« določil pomen različnih utripajočih semaforjev. Med njimi se rumena indikatorska lučka uporablja kot opozorilni signal. Vozila, ki so obrnjena proti rumeni luči, ne morejo prečkati stop črte, ko pa je vozilo zelo blizu stop črte in se ne more varno ustaviti pravočasno, lahko zapelje v križišče in počaka. Od takrat se ta uredba uporablja po vsem svetu.
Zgoraj je barva in zgodovina prometnih utripajočih luči, če vas zanimajo prometne utripajoče luči, dobrodošli v stikuproizvajalec prometnih utripajočih lučiQixiang dopreberi več.
Čas objave: 17. marec 2023
